Vprašanja in odgovori

• Vam je stalno vroče in se močno znojite?
• Ste napeti, nemirni, srce pa vam pogosto hitro in močno razbija?

To so najbolj tipična opozorila obolele ščitnice, ki deluje premočno in tako sprošča preveč hormonov.

Večina bolnikov ima enakomerno pospešen srčni utrip v mirovanju, ki pogosto precej presega 100 udarcev na minuto, neenakomeren srčni utrip pa ima 5 do 10 odstotkov bolnikov s prekomernim delovanjem ščitnice.

Lahko se pojavijo tudi spremembe na očeh, ki so izbuljene, pordele, solzave z nabreklimi vekami in občutljive na svetlobo. Mnogo bolnikov s hipertirozo je tudi živčnih, utrujenih, slabotnih, slabo spijo, imajo drisko. Nekateri imajo povečan apetit, a kljub temu hujšajo. Starejši bolniki navadno kažejo nekoliko drugačne znake, saj postanejo slabotni, zaspani in depresivni. Hipertiroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in petdesetim letom starosti.

Kadar je ščitnica premalo aktivna, govorimo o hipotirozi, za katero oboleva približno 5 odstotkov ljudi. Pogostejša je pri ženskah in starejših.

Težave so zelo odvisne od tega, koliko je znižana raven ščitničnih hormonov. Pomanjkanje ščitničnih hormonov povzroči, da se presnovni procesi upočasnijo.

Bolnik s hipotirozo ima lahko normalen ali znižan srčni utrip, celo pod 60 udarcev na minuto. Slabše zmore napore in se hitro utrudi. V obraz postane zabuhel, izraz na obrazu je topel, veke so napol spuščene, glas je hripav in govor upočasnjen. Mnogi se zredijo, trpijo zaradi zaprtja in slabo prenašajo mraz. Lasje so vedno bolj suhi in pričnejo izpadati, obrvi ob straneh pa izginejo. Koža postane suha in hrapava. Starejši bolniki so zmedeni in pozabljivi.

• izpostavljenost radiacijskemu sevanju
• prekomerno uživanje iso-flavonoidov kot so npr. sojini proteini v kapsulah, praških, nekatera zdravila za srce, litij ( hipotiroidizem )
• prekomerno zaužitje ali pomanjkanje joda – to velja tudi za obliko joda v prehrambenih nadomestkih kot so rjave morske alge
• terapija z radioaktivnim sevanjem glave, vratu, ramen – npr. tretmaji bezgavk, mandeljnev, polipov, limfnih vozlov…
• v medijih boste  zasledili, da tudi preveliko** uživanje NEKUHANE goitrogene prehrane kot so kalčki brokolija, brokolija, repe, kolerabe, redkve, proso, zelje, ohrovt, jagode, arašidi, soja…
•  stres
• hormonsko neravnovesje, še posebno estrogenska predominanca (ženske) in adrenalna izčrpanost
•  prepustno črevo (t.i.: leaky gut syndrome)
•  dolgotrajna vnetja
• več kot 1 kg surove (!) goitrogene zelenjave na dan, več tednov zaporedoma

Jod je ključen element, potreben za sintezo ščitničnih hormonov in za vzdrževanje normalne velikosti žleze.

Odrasel človek dnevno potrebuje 150 mikrogramov, nosečnice in doječe matere pa 200 mikrogramov joda. Jod se v obliki jodida (I) hitro absorbira iz prebavil. Približno 10 odstotkov jodida se nakopiči v ščitnici, 90 odstotkov pa se ga izloči z urinom prek ledvic.

• Vsaj enkrat tedensko jejmo morske ribe ali druge morske sadeže.
• Jejmo ohrovt, koruzo, polnovredne žitarice, jabolka in hruške.
• Za vsakodnevno pripravo jedi uporabljajmo jodirano ali neprečiščeno morsko sol.

Jod kopičijo nekatere morske alge, ki jih lahko dodajamo kot začimbo prikuham, omakam in zelenjavnim juham.

Lahko jih uživamo v obliki tablet. Veliko joda je v ribah, kot so sardele, skuše in losos, ter v morskih sadežih, zato jih uživajmo vsaj enkrat tedensko.

Jod je tudi v špinači, ohrovtu, koruzi, polnovrednih žitih, jabolkih in hruškah.

Če smo oboleli za pomanjkanjem joda, se izogibajmo zelju in izdelkom iz soje, ki preprečujeta vnos joda v ščitnico. Za vsakodnevno pripravo jedi izberimo grobo zrnato morsko sol z dodatkom joda. Ta ima v svoji kristalni strukturi največ joda in ga tudi dlje
zadržuje.

Kadar zdravnik ugotovi spremenjeno obliko oziroma velikost ščitnice, bolnika napoti direktno k tirologu.

Če posumi na moteno delovanje žleze, lahko določi raven TSH** v krvi. Ta je najboljši parameter za oceno funkcijskega stanja žleze. Če se kljub normalnim vrednostim TSH v krvi počutite slabo, je dobro da vztrajate pri tem, da vam čim prej pregledajo tudi prosti T4 in prosti T3.

V primeru patoloških vrednosti TSH laboratorij določi tudi raven ščitničnih hormonov tiroksina (pT4) in trijodtironina (pT3), ki dodatno pripomoreta pri oceni delovanja ščitnice.

Če se moteno delovanje ščitnice potrdi, izbrani zdravnik bolnika napoti k specialistu. Ta poleg kliničnega pregleda opravi ultrazvok ščitnice, s katerim natančno oceni velikost in zgradbo ščitnice, dodatne laboratorijske preiskave in scintigrafijo ščitnice, ki služi za oceno delovanja posameznih področij v žlezi.

Če je potrebno, s tanko iglo odvzame tudi vzorec iz posameznega obolelega predela ščitnice, ki ga nato pod mikroskopom pregleda citolog. Z opravljenimi preiskavami postavi diagnozo in se odloči za ustrezno zdravljenje.

Moteno delovanje ščitnice, tako prešibko (hipotiroza) kot prekomerno (hipertiroza), je potrebno zdraviti. Zaradi spremenjenih presnovnih procesov lahko pride do okvare tkiv, posebej srčno-žilnega sistema, kosti in mišic, centralnega živčevja. Hude oblike motenega delovanja ščitnica so lahko tudi smrtno nevarne, še posebej, če jih ne zdravimo.

**TSH (Thyroid Stymulating Hormone) ni hormon, ki bi ga izločala ščitnica ampak je to hormon, ki ga izloča hipofiza. Hipofiza je “šef” ščitnice in regulira njeno delovanje. Če je delovanje ščitnice oslabljeno, je TSH povišan. In obratno – če ščitnica dela pospešeno in preveč, jo hipofiza “ustavlja” s tem, da ne proizvaja TSH. Najnovejša spoznanja medicine kažejo na to, da vse vrednosti hormona TSH, višje od 2,5, pomenijo premalo delujočo ščitnico in zahtevajo zdravljenje. V Sloveniji so trenutno še vedno v veljavi zgornje vrednosti hormona TSH do 4,78 in dokler vrednost ni presežena, se ščitnice v Sloveniji ne zdravi.