
Svetovni dan ščitnice
Svetovni dan ščitnice, 25. maja, obeležujemo vsako leto in tako tudi letos.

V soboto 25.maja obeležujemo svetovni dan ščitnice. V Društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica ugotavljamo, da kljub prizadevanju še vedno premalo vemo o žlezi ščitnici in njenih boleznih. Zato smo se v Društvo Metuljčica odločili, da bomo letos cel teden posvetili informiranju in ozaveščanju javnosti o boleznih ščitnice.
Ker deluje društvo, po sistemu skupin za samopomoč po celi Sloveniji, bo kar nekaj naših skupin, s pomočjo Centrov za krepitev zdravja, v najbližjem zdravstvenem domu en dan v tednu med 20. in 25. majem pripravila predstavitev in INFO pult.
Z našimi članicami si boste lahko izmenjali izkušnje o boleznih ščitnice, jih povprašali o postopku, poteku in trajanju zdravljenja in si vzeli naše zloženke.

- v Zdravstvenem domu v Postojni bomo prisotni cel teden
- v Ljubljani nas najdete v ZD Metelkova v torek 21.5.2019 med 10.30 in 17.30
- v ponedeljek, 20.5.2019 bomo dosegljivi v ZD Metlika med 9.00 in 12.00 uro
- v torek, 21.5.2019 v ZD Brežice med 9.00 in 12.00 uro
- v sredo, 22.5.2019 v ZD Novo mesto med 9.00 in 13.00 uro
- v četrtek, 23.5.2019 v ZD Črnomelj od 8.00 do 12.00
Utrinke dogajanja si lahko pogledate v galeriji TUKAJ
Pomembna dejstva o ščitnici:
- Žleza ščitnica s svojimi hormoni uravnava presnovo.
- Pomembna je tudi za rast in razvoj ploda in otroka.
- Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda. Njegov najpomembnejši vir je jodirana kuhinjska sol.
- Bolezni ščitnice so pogoste.
- Noduse (vozličke) v ščitnici ima približno 50 % odraslih.
- Avtoimunsko bolezen ščitnice Hashimotov tiroiditis ima približno 20 % žensk in dvakrat manj moških. Hashimotov tiroiditis je najpogostejši vzrok za premajhno delovanje ščitnice.
- Preveliko delovanje ščitnice pa najpogosteje povzroči avtoimunska bolezen ščitnice, ki jo imenujemo bazedovka.
- Preveliko in premajhno delovanje ščitnice imata številne neugodne učinke na organizem, zato ju moramo zdraviti.
- Ob ustreznem zdravljenju in upoštevanju navodil bolniki z boleznimi ščitnice nimajo slabše kvalitete življenja kot ljudje z zdravo ščitnico.
izr. prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., doc. dr. Katja Zaletel, dr. med.,
doc. dr. Edvard Pirnat, dr. med.
Klinika za nuklearno medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana