Ekskurzija v Prekmurje 26.10.2013

Ekskurzija v Prekmurje 26.10.2013

V soboto, 26. 10. 2013, se je razposajena druščina »metuljčic in metuljčkov« iz Ljubljane, Kranja, Postojne, Novega mesta in Črnomlja, z dvema avtobusoma že zgodaj zjutraj odpeljala v Prekmurje.
V Nemčavcih nas je sprejela vodička, ga. Darja. Po predstavitvi in kratkemu orisu znamenitosti, katerih ogled je bil predviden, nas je povabila v Motel Čarda na degustacijo prekmurskih jedi (šunke, klobase, tlačenke, bučnega olja ipd.) in aperitiv (limonin liker in belo vino).

Image

Slika 1: Degustacija prekmurskih jedi

Vse pripravljene dobrote, ki so bile odličnega okusa, smo pojedli in popili, zatem pa smo se dobro okrepčani, ob prijetnem vzdušju in prvih jutranjih sončnih žarkih, ki so napovedovali čudovit jesenski dan, odpravili na pot. Prvi postanek smo imeli v Ižakovcih. Na »otoku ljubezni«, kjer naj bi po lokalni legendi vzklila prepovedana ljubezen med plemkinjo in kmetom, smo si ogledali plavajoči mlin na Muri. Mlin je bil izdelan leta 1999 po načrtih enega od nekdanjih mlinov na Muri. Še pred nekaj desetletji je bilo tovrstnih mlinov preko 40. Danes delujeta le dva. Poleg plavajočega mlina v Ižakovcih deluje Babičev mlin v Veržeju.

Image

Slika 2: Plavajoči mlin na Muri v Ižakovcih

Sledil je ogled stalne razstavne zbirke »Büjraštvo na reki Muri«, ki je urejena v »Büjraškem muzeju«. Kustosinja nam je najprej pojasnila izvor imena büjraš (iz prekmurske besede büjr, ki pomeni jez), zatem pa nam je predstavila razstavljene predmete in orodja, ki so jih büjraši uporabljali pri svojem opravilu. Ogledali smo si kratek film o büjraših, ob katerem smo izvedeli, kako so büjraši utrjevali bregove reke Mure in s tem preprečevali spreminjanje struge.

Image

Slika 3: Büjraški muzej

S splavom, ki ga poganja reka Mura, smo se zapeljali na drugo stran rečnega brega. Izvedeli smo, da je do konca prve svetovne vojne promet čez Muro potekal samo s splavom. Z njim se niso prevažali le ljudje, temveč tudi vprežna živina s tovorom, traktorji, kolesarji in avtomobili.

ImageSlika 4: Splav na reki Muri

Z »otoka ljubezni« smo se odpeljali do Male Polane, kjer ima v hiši, ki je bila nekoč krojaška delavnica,  sedež zadruga Pomelaj. Sprejela nas je njena direktorica, ga. Dragica Horvat. Povedala nam je, da je bila zadruga ustanovljena leta 2003. Predstavila nam je poslanstvo zadruge in osnovno ponudbo izdelkov, s katerimi želijo ohraniti kulturno dediščino in brezposelnim osebam zagotoviti delo. Iz ličja, slame, lesa in šibe izdelujejo izdelke domače obrti (košarice, cekarje, copate itd.), pečejo tradicionalno drobno in slano pecivo ter kruh, izdelujejo marmelade, pletejo šale, rokavice, jopice itd. Ob koncu predstavitve zadruge in njenih izdelkov smo poizkusili bučna semena, perece in zelenjavne marmelade. Nad jedmi, ki so vse bile odličnega okusa, smo bili navdušeni.

Image

Slika 5: Izdelki domače obrti

Po ogledu zadruge Pomelaj smo se odpeljali proti Strehovcem. Ob Bukovniškem jezeru smo si ogledali 26 energetskih točk, ki po zatrjevanjih številnih bioenergetikov in radiestezistov izboljšujejo zdravje in počutje. Najbolj drzne »metuljčice« smo eno od označenih energetskih točk tudi preizkusile.

Image
Slika 6: Bukovniško jezero

Ob kapelici sv. Vida, postavljeni na hribu ob Bukovniškem jezeru, smo si v steklenice, ki smo jih prinesli s seboj, natočili vodo iz Vidovega izvira, saj ima energijsko moč in zdravilne učinke pri zdravljenju vida, prebavil, kože, sluha in živčevja. Izvedeli smo, da kombinacija energetskih točk in hkratnega pitja vode blagodejnost delovanja na človeško telo še poveča. Nazadnje smo se odpeljali proti Bogojini, kjer smo si ogledali cerkev Gospodovega vnebovzetja. Cerkev velja za eno zanimivejših arhitektur prve polovice 20. stoletja in najbolj znamenito svetišče Prekmurja. Nova cerkev, za katero je načrt izdelal arhitekt Jože Plečnik, je bila postavljena v letih  1925-1926.

Image
Slika 7:  Cerkev Gospodovega vnebovzetja v Bogojini

»Pohodni« del ekskurzije smo zaključili v Motelu Čarda, kjer nas je že čakalo kosilo in pijača. Za veselo vzdušje je poleg hrane in pijače poskrbel zvok harmonike, ob katerem so se številni »metuljčki in metuljčice« zavrteli in zaplesali.

Dan, ki smo ga preživeli skupaj, je hitro minil. Ko se je začelo mračiti, smo se poslovili in se zadovoljni odpeljali proti domu. Že na avtobusih smo ugotovili, da sta bili organizacija in izvedba »ekskurzije v Prekmurje« odlični. Vsi smo bili resnično navdušeni.

Klavdija