Dan aktivnih Metuljčic v Beli krajini 25.5.2013

Dan aktivnih Metuljčic v Beli krajini 25.5.2013

Letošnji dan aktivnih Metuljčic je organizirala Črnomaljska skupina. Člani Metuljčic iz Kranja, Postojne, Ljubljane in Novega mesta smo v Črnomelj prispeli z avtobusom. V Črnomlju so nas veselo sprejeli in pogostili s kavico in belokranjsko pogačo, rogljički, “prosto povitico” in skutinim zavitkom.Image

Gospa Darinka iz Črnomlja je imela uvodni pozdravni govor. Zelo veliko o kraju in okolici  pa je povedal turistični vodnik gospod Alojz Hudelja.

Po tem smo se z avtobusom odpravili v Radovico, kjer smo si ogledali šolo »brihtna glava«. V stari, že vrsto let prazni osnovni šoli so uredili razred, da je približno takšen, kot so bile učilnice v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Šola ima 123 let in od leta 1976 v njej ni več rednega pouka.
V času trajanja šolske ure smo na duhovit, zanimiv in pester način spoznavali Belo krajino in to s pomočjo “strogega” učitelja, ki prisega na palico in klečanje v kotu. Na koncu šolske ure smo prejeli “IZPRIČEVALO” z imenom in priimkom kot dokaz, da smo osvojili osnovno znanje o deželici med Gorjanci in reko Kolpo. Učitelj je ocenil naše vedenje, a tudi klečanje v kotu na koruzi ni bilo izključeno.
Potem smo se z avtobusom odpeljali v Podzemelj, kjer je sledilo strokovno predavanje na temo: “Ščitnica in srce-kdo govori in kdo posluša”. Predavanje je vodil g. Godnič Matej dr.med.,spec.int.med..
Izvedeli smo, da je ščitnica najbolj prekrvavljen organ, kako vpliva na posamezne organe, koliko hormonov potrebujemo. Odgovor, ki je sledil je bil “ravno prav”.
Dotaknili smo se ščitnice v številkah in zdravljenje glede na stopnjo TSH, T3 in T4.
Izvedeli smo kako ščitnica vpliva na srce in krvni obtok. Kakšni simptomi se pojavljajo pri srčnih težavah.
Dobili smo odgovore na vprašanje “Kaj storiti, da nam bo lažje?”:

  • počitek
  • pomiritev
  • zdravila za srce/tlak
  • kontrola delovanja ščitnice

Vzporedno s ščitnico se nam lahko pojavi težko dihanje, motnja ritma srca, srčno popuščanje. Pomeni, da ščitnica dodatno obremeni okvarjeno srce. Izvedeli smo kaj je “palpitacija”. Gre za občutek nemirnega lagodja v prsih zaradi prehitrega bitja srca.

Ob koncu so se porajala še dodatna vprašanja na katera je dr. Godnič z veseljem odgovarjal.

Sledilo je kosilo ob katerem smo uživali. Po kosilu je potekala delavnica peke belokranjske pogače. Demonstracija priprave je potekala med dvema ekipama. V času, ko sta belokranjski pogači vzhajali, smo se vsi udeleženci izleta podali peš na Kučar. Hoje je bilo 3-4 km z rahlim vzponom. Bila je krožna pot, ki nas je pripeljala nazaj v gostišče, kjer nas je že pričakala pečena belokranjska pogača. Sledila je ocenitev in zmagovalna ekipa je prejela kvačkane metuljčke.

Obe pogači sta bili tako okusni, da smo jih v trenutku pojedli.

Zadovoljni, da smo preživeli nepozaben dan aktivnih Metuljčic v Beli krajini nam bo še dolgo ostal v spominu.
Proti večeru smo se poslovili v želji, da bi se kmalu lahko spet srečali.

Helena


Za nami je še eno prečudovito srečanje, namreč 25. maj, ki je bil določen kot datum  obletnice Evropskega Združenja ščitnice, v Rimu, 25. maja 1965.V Sloveniji smo se zbrali že drugič in to v jugovzhodni Sloveniji, v Beli krajini.
Belokranjska skupina, ki je bila organizatorica letošnjega srečanja, je pričakala ostale skupine z domačim pecivom in pogačo na Lokvah pred Črnomljem. Med gnečo za točilnim pultom in naročanjem kavic ter čajev smo se članice preoblekle v naše modre majčke z metuljčkom in malo poklepetale, dokler ni prišel g. Alojz Hudelja, predsednik Društva lokalnih turističnih vodnikov, ki nam je predstavil Belo krajino. Na kratko je prikazal zgodovino ter zanimivosti in lepote te pokrajine. Tudi njega bi vzeli z seboj, ker nas je zelo nasmejal in take smo potrebovali na svoji poti v Radovico, ker je kazalo na zelo siv dan in grdo vreme. Na žalost pa je gospod s težkim srcem odklonil, saj je imel nujne obveznosti. Tako smo se odpravili, ne vedoč kaj nas čaka, v Radovico pri Metliki v OSNOVNO ŠOLO “BRIHTNA GLAVA”, ki jo vodi ravnatelj Andrej Bajuk s tovarišem učiteljem Jožetom Matekovičem.

Že sam prihod na Radovico je bil nekaj lepega, saj se je prikazal sonček in oblaki so izginili, mi pa nič sluteč v šolo z majhnimi klopmi in stoli. Preselili smo se v leto 1950. Na steni smo lahko videli sliko tovariša Tita, računalo, čuden “ipod” in seveda v kotu na tleh koruzo za poredne učence. Tovariš učitelj je bil zelo strog, a hkrati nas je podučil o zgodovini Bele krajine ter o značilnostih, kot so na primer pogača, ovce, pisanice, bele breze in letalo DC-3 na Otoku. Tega sem si še najbolj zapomnila, saj je malo manjkalo, da nisem klečala na koruzi, ker sem ga na tablo narisala kot nekakšnega kita s krili. Nasmejali smo se do solz, nekateri smo bili vprašani, drugi spet ne in na koncu smo dobili IZPRIČEVALO. Večinoma smo šolo uspešno zaključili, nekateri pa bodo morali na popravni izpit avgusta. Učitelj jih je podučil, da lahko takrat prinesejo šunko ali pa suhe klobase.
V šoli nam je bilo lepo, vendar smo morali nadaljevati pot v Gostišče Veselič v Podzemlju, kjer nas je čakal dr.med. Godnič Matej, spec.int.med. Tema njegovega predavanja je bila „ŠČITNICA IN SRCE – kdo govori in kdo posluša“. Predavanje je bilo zelo izčrpno in zanimivo, potem pa je predavatelj odgovarjal še na individualna vprašanja.
Predavanje je bilo zelo koristno za vse nas, vsak je dobil informacije zase in koristne napotke za bolj kakovostno življenje in kako čim manj škodovati našemu srcu, saj je poganjalec našega telesa in ga je potrebno ohranjati zdravega čim dlje.
Po predavanju smo se vsi posedli in sledilo je kosilo, sok, voda in kakšen kozarec metliške črnine za tiste, ki so hoteli okusiti belokranjski vinorodni okoliš. Sledila je pavza, klepet, izmenjavanje mnenj o sami bolezni in medsebojno spoznavanje članov. Medtem je gospa Andreja, vodja gostišča, pripravila vse potrebno za peko belokranjske pogače. Med vsemi zbranimi je prosila za dve prostovoljki in dva prostovoljca, ki so po njenih navodilih zamesili dve pogači, ki sta bili  kasneje tudi ocenjeni.
Preden smo se odpravili na pohod na Kučar, smo se pred gostiščem malo zavrteli,  zavriskali, saj je bila v gostišču še ena skupina s harmonikarjem, kar je še popestrilo naš zabaven dan. Odpravili smo se na pohod in sicer v dveh skupinah: manjša skupina je šla peš do Kolpe in kampa, večja skupina pa se je podala v klanec na Kučar z gospo Andrejo na čelu. Veliko je povedala o prazgodovinskih najdiščih na vrhu hriba in v okolici. Lahko smo uživali razgled na reko Kolpo ter na velik del pokrajine na obeh njenih bregovih vse do hribov nad Adlešiči.
Ob povratku so nas že priganjale dežne kapljice. Prišli smo na minuto natančno pod streho, kjer je bilo v zraku vonjati pečeno pogačo, sledila je ocenitev in podelitev priznanj za narejeni pogači. Mislim, da sta bile obe izvrstni, saj smo jih pojedli v rekordnem času. Sledila je še zahvala Darinki in njenim sodelavkam, ki so nam pripravile tako prijeten dan.
Ob 17.30 je bil predviden odhod, zato smo se morali posloviti od prečudovitega dneva, polnega smeha in poučnih informacij, z obilico dobre hrane in raznovrstnih aktivnostih.

Ivana

 Program in delovanje sofinancira FIHO.
Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.

dam2013_03_1a-predavanje dam2013_03sola
dam2013_02sola
dam2013_04pogaca dam2013_05kucar dam2013_04a-pogaca