Dan aktivnih Metuljčic 23. 5. 2015

Dan aktivnih Metuljčic 23. 5. 2015

V oblačnem sobotnem jutru se je naša ljubljanska skupina na Dolgem mostu pridružila novomeški in črnomaljski skupini in nasmejan avtobus Metuljčic s še par Metuljčki povrhu se je napolnil do zadnjega sedeža. Na dnevu ščitnice v marcu smo že izvedeli, da bo naš letošnji Dan aktivnih Metuljčic povezan s Krasom in da ga organizira postojnska skupina, vse ostalo pa je bila takrat še skrivnost. Pozdravila nas je predsednica društva ga. Janja Drenšek in vožnja do Sežane je hitro minila, saj se z nekaterimi že dolgo nismo videli. Nekaj spretnih in pridnih rok je poskrbelo, da smo bili deležni tudi domačega peciva. Da ne bi bili čez dan žejni, smo dobili še steklenico vode. Še prav posebej nas je razveselila društvena majica, ki smo jo, zaradi hladnega vremena, večinoma oblekli kar čez naše puloverje.

V deževni Sežani so nas člani postojnske skupine že čakali in hitro smo bili deležni tople kavice ali čaja in rogljička in kar verjeti nismo mogli, da nas je skupaj 70. Napolnili smo skoraj vse prostore gostišča. Po okrepčilu smo se odpravili na kratko pot do bolnišnice, ki se nahaja na obrobju Sežane na rahli vzpetini. Obdaja jo lepo urejen park, v katerem rastejo nam bolj domača drevesa pa tudi tipično sredozemska, saj so od morja oddaljeni manj kot dva kilometra. Direktorica bolnice mag. Silvana Šonc in glavna medicinska sestra sta nas že pričakovali in nas usmerili v predavalnico.

Bolnišnica ima dolgo zgodovino, prvotno je bila zdravilišče za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov, velikokrat so jo popravljali in dograjevali, pa tudi ukinjali, leta 2013 je bila prenovljena. Sedaj se tu zdravijo predvsem bolniki s kroničnimi pljučnimi obolenji, ima pa tudi druge ambulante. Nekaj posebnega je zdravljenje bolnikov z astmo ali kroničnim bronhitisom, ki od leta 1993 poteka tudi v kraški jami, katere rov je tik ob bolnišnici in v kateri je stalna temperatura od 10 – 12 stopinj Celzija, relativna zračna vlažnost pa preko 90%. Trajanje posameznega zdravljenja je 4 tedne, poleg vsakodnevnega 4 urnega zadrževanja v jami pacienti izvajajo fizioterapijo, razgibavanje, pomembna pa je tudi ustrezna prehrana (ne prebogata, velja dietna), druženje in sproščeno vzdušje. V popoldanskem času se odpravijo tudi na izlete po bližnji okolici in ugotavljajo neverjeten napredek svojih zmogljivosti, saj ob koncu obiščejo jamo Vilenico, kjer jim tudi 500 stopnic na poti ne predstavlja več posebnih ovir.

Po tej zanimivi predstavitvi direktorice in ogledu informativnega filma o bolnišnici, smo izpolnjevali kratko anketo o prepoznavanju in poteku bolezni ščitnice, ki jo je pripravila zdravnica dr. Škibinova, specialistka medicine dela, ki se pri svojem delu pogosto srečuje s spremembami ščitnice. Izpostavila je npr. zanimivost, da je pogosto povišan holesterol pri sicer vitkih mladih osebah z zdravim življenjskim slogom precej verjeten kazalec slabšega delovanja ščitnice in je laboratorijska kontrola smiselna. S temi ugotovitvami se je strinjal tudi zdravnik, specialist internist dr.Kralj, ki ima v bolnišnici tudi tirološko ambulanto. Opozoril je, da slabo delovanje ščitnice pomeni, da je prizadet celoten organizem, saj ščitnica vpliva na vsako celico našega telesa. Ocenjuje tudi, da so obolenja ščitnice v zadnjih letih v porastu, vzroki tega sicer niso jasno znani, zelo verjetno pa so povezani tudi s spremembami v okolju, ki posledično vplivajo na imunske odzive našega telesa. Ob koncu smo si ogledali jamo, v kateri nam je glavna medicinska sestra še bolj podrobno razložila potek zdravljenja, povedala je, da je največ njihovih bolnikov z alergijsko astmo. Bolnišnica je na nas napravila zelo dober vtis, tako s svojo urejenostjo, prijetnim okoljem, kakor z osebno zavzetostjo zaposlenih.

Po okusnem kosilu se nam je pridružil lokalni vodič g. Bogdan, ki nas je popeljal na pohod po poteh Živega muzeja Krasa. Naša izhodiščna točka je bila nekaj kilometrov oddaljena iz Sežane, cilj pohoda pa pet kilometrov oddaljena Lipica. Območje živega muzeja Krasa je bogato s tipičnimi kraškimi pojavi, kot so vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame, meri preko 700 hektarov in je opredeljeno kot ekološko pomembno območje. To je tisti pravi Kras, od koder izhaja ime za pojem kras, torej za pokrajino s tovrstnimi značilnostmi tudi drugod po svetu. Področje, po katerem smo se sprehodili, je bilo zaradi bližine meje skoraj pol stoletja zaprto za prost dostop in predstavlja naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa. V okviru muzeja so urejene tematske in rekreacijske poti ter označene zanimive točke.
Pogostost  kraških pojavov na tem področju je neverjetna, je preko dvesto kraških jam. Vodič nam je povedal, da je bilo področje pred 500 leti gosto poraščeno z bukovim in hrastovim gozdom, ki je bil nato zaradi sečnje popolnoma iztrebljen in je bilo področje še 150 let nazaj popolnoma golo in kamnito. Nato pa je bila po zaslugi pridnih rok površina očiščena (»otrebljena«) kamenja, iz njega so brez vsakega veziva nastali zidovi, ki ščitijo pred vetrom, male pastirske kamnite hišice, ki so varovale pred dežjem in vetrom in za katere šele sedaj spoznavajo, koliko spretnosti in umnosti je bilo vložene v njihovo postavitev. Vmes so se raztezale gmajne, ki so jih kosili oz. so jih pasle krave in ovce, na robovih pa je bilo nekaj gozda.

Ker na Krasu ni površinske vode, so bili ljudje odvisni od svojih kapnic (štirn), v vsaki vasi pa so imeli tudi kale, kotanje za napajanje živine, ki imajo zaradi ilovice neprepustno dno. Vasi so imele za prebivalce tudi skupne zbiralnike vode za ljudi, imenovane lokve. Sedaj se srečujejo s težavo, da se površine zaraščajo, saj kmetijske rabe praktično ni več in kot pravi vodič, naši otroci krav niti ne poznajo več. A hkrati se je v zadnjih dvajsetih letih prebudila zavest in spoštovanje do kulturne dediščine, zato se stare hiše in dvorišča vedno bolj cenijo in zgledno obnavljajo v starem slogu.
Ob vsej poti so nas spremljali grmički ruja, ki je ravno cvetel v nežnih rdečih odtenkih, je pa ruj tisti grm, ki svoje barvito bogastvo zares pokaže v jesenskih mesecih, ko se odene v vse možne odtenke rdeče. Tudi brinjevi grmički so nas spremljali vzdolž poti, zanimivo je, da jagode zorijo kar tri leta. Tla so na Krasu skromna, globina zemlje je največ okoli 20 cm, so pa bogato poraščena tudi s kraškim šetrajem, nekaj smo videli tudi timijana, baldrijana in ostalega travniškega cvetja. Cvetela je tudi zelo lepa roža belo rožnatih cvetov in z vonjem po limoni, imenovana navadni jesenček (Distamnus albus), za katero pa nas je naš vodič opozoril, da naj se je ne dotikamo, saj lahko povzroča opekline in mehurje.

Ob koncu poti, malo pred Lipico, nas je pričakalo sonce, ustavili smo se v dolini Matere Lurške, kjer je v naravno steno vklesana kapela s kipom Lurške Marije. Dolini pripisujejo posebno energijo in zdravilne lastnosti. Lipica je bila do I. svetovne vojne pod oblastjo cesarskega Dunaja in v letih 1848-1875 je kobilarno vodil Karel Grunn, ki se je hudo bolan zatekal po zdravje v to dolino, dokler ni ozdravel. V zahvalo je dal postaviti kapelo in dolino uredil s potmi ter dal posaditi cvetje, da je postala malo svetišče. Vse tja do II. svetovne vojne so ljudje, predvsem s tržaškega, množično romali v ta čudežni kraj. Leta 1993 je bila kapelica obnovljena.

Tik pred našim postankom v Lipici je sledila še ena pozornost, ki jo je organizirala postojnska skupina in sicer pogostitev, med drugim s kraškimi dobrotami pršutom in odličnim teranom. Polni prijetnih vtisov smo ugotavljali, da smo si v tem dnevu ogledali in okusili vse najpomembnejše značilnosti Krasa in imeli posebno srečo, da kraške burje ta dan, kljub drugačni napovedi, ni bilo.

Dobra volja, čist zrak, gibanje, nova spoznanja in napotki za zdrav življenjski slog ter prijetna doživetja tega dne so dobro deli našim metuljčkom in nam bodo lepa popotnica za naše naslednje skupno druženje. In kot pravi pesem Miroslava Košute:

»Na Krasu je krasno
nikdar ni prezgodaj,
nikdar ni prekasno:
vse je zmeraj ob pravem času,
na Krasu.«

Eva Gungel

 

ImageProgram in delovanje sofinancira FIHO.
Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.

 

dam2015_43 dam2015_00 dam2015_09 dam2015_05 dam2015_11 dam2015_16 dam2015_14 dam2015_17 dam2015_19 dam2015_18 dam2015_25 dam2015_21 dam2015_27 dam2015_29 dam2015_28 dam2015_30 dam2015_35 dam2015_32 dam2015_38 dam2015_40 dam2015_39