DAM V BELI KRAJINI VTISI

DAM V BELI KRAJINI VTISI

Metuljčki in Metuljčice – po Beli krajini

25.maj je svetovni dan ščitnice. Na podlagi tega je bil v soboto 26.05.2018 organiziran DAM po Beli krajini. Organizacijo je prevzela – kot vedno – naša vodja skupine za samopomoč v Beli krajini – Darinka Klemenčič. In za to se ji moramo še enkrat iskreno zahvalit.

Kot prvo smo imeli predavanje o motivaciji in pravilnemu pristopu k telovadbi. Kaj pomeni telesna vadba za obolele na ščitnici in kako jo izvajat.

Sledila je vožnja do Pustega Gradca, ker nas je pričakala »gospodarica« mlina in žage Klepec. Povedala nam je veliko podrobnosti o samem krajinskem parku Lahinja in o kraški jami Zjot s podzemnim jezerom in dvorano s kapniki. Jama je sicer težko dostopna kljub vsemu pa jo je gospa Klepec že obiskala. Lahinja izvira v istoimenskem krajinskem parku iz več kraških izvirov. Najbolj znan je izvir pod vasjo Belčji vrh. Dolžina reke je 34km, največja izmerjena globina sifona je 34m. predstavila nam je živalske in rastlinske vrste v krajinskem parku. Obiskali smo tudi zelo star hrast nad okljukom reke Lahinje, kjer naj bi prebivale vile. Hrast stoji nasproti griča na katerem naj bi bil nekoč grad imenovan Pusti Gradec. Po ljudskem izročilu naj bi dobil ime po vzklikih ljudi, ki so bežali pred turki: Beži, beži, pusti grad!

Obiskali smo tudi cerkvico Vseh svetnikov z dvema zvonovoma in na kateri so poslikave sončnih koles – kot simbol sreče. Predstavili so nam še delujočo vodno žago in mlin z mlinskimi kamni katerega poganja reka Lahinja. Z njim Klepčevi še danes meljejo razna žita. Plačilno sredstvo pa ni denar, temveč merica žita – kot je bilo nekoč.

Po okoliških njivah so našli veliko arheoloških predmetov najbolj pomemben pa je zlatnik kralja Matjaža, ki je edini tovrsten v Sloveniji.

Pot nas je nato vodila na Vinico kjer smo obiskali spominsko hišo Otona Župančiča. Župančič je bil mojster besede – eden najpomembnejših pesnikov in prevajalcev, kateri pa je tudi izredno lepo risal. To dokazujejo njegove razglednice. Ogledali smo si hišo in v sobanah so nam prestavili njegov življenjepis. Na koncu pa smo si ogledali še dokumentarni film.

Na poti med Vinico in Adlešiči je vasica Žuniči kjer je v krajinskem parku Kolpa ohranjen Šokčev dvor, ki prestavlja značilen kmečki dom zaprt z vseh štirih strani. Hiša je restavrirana in v njej smo si ogledali starinsko pohištvo, oblačila, kolovrate, statve…in še bi se dalo naštevat. Ob prihodu sta nas pričakala »gospodar in gospodarica« in nas po uvodnem govoru postregla z belokranjsko pogačo in šilčkom žganja. Na dvoru je sledil prikaz predelave in predenja lana. Lan je v osnovi temno oker barve. S postopkom luženja katerega je potrebno ponoviti vsaj 6x pa dobimo tipičen bel lan. Ogledali smo si tudi izdelke domače obrti.

Tako sončno obarva dan smo zaključili v Podzemlju, ker smo se po napornem dnevu okrepčali s kosilom. Polni lepih vtisov – tudi Belokranjci smo videli in slišali kaj novega – smo se napotili proti domu.

Martina

ŠE EN VTIS

V soboto 26. maja smo se Metuljčice iz cele  Slovenije zbrale v Beli krajini in sicer smo se že zjutraj dobili v gostilni Samarin v Kočevju pri Črnomlju. Po kratkem klepetu ob kavici, čaju in odličnem štrudlju smo prisostvovali predavanju dipl. med. sestre Tatjane Gregorič in pa mag. kineziologije Darjana Spudiča. Le ta nam je bolj podrobno opisal, kakšna telovadba je primerna za bolnike z obolelo ščitnico.

Po predavanju smo se odpeljali v Krajinski park Lahinja in sicer  h Klepčevim v Pusti gradec. V prečudovitem naravnem ambientu smo prisluhnili gospe Ani Klepec, ki nam je na zelo prisrčen način predstavila Krajinski park Lahinja in pa njihov stari mlin, ki še melje s pomočjo vodnih koles. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o zgodovini teh krajev, pa tudi o značilnostih flore in favne v tem območju.

Nato smo se odpeljali proti Vinici, kjer smo si ogledali prenovljeno Župančičevo hišo. Nato pa smo se podali naprej v Žuniče v Šokčev dvor, ki je v  Krajinskem parku Kolpa. Tam sta nas v prelepih belokranjskih narodnih nošah pričakala Tončka Jankovič in Boris Grabrijan. Le ta nam je najprej predstavil Krajinski park Kolpa, nato pa nas je še Tončka najprej lepo postregla z belokranjsko pogačo in šnopčkom v frakeljčkih, tako kot so ga postregli v starih časih. Od nje pa smo izvedeli tudi, kakšno je bilo življenje nekoč v Beli krajini. Ogledali smo si staro hiško, v kateri je še polno predmetov, ki ponazarjajo, kako se je živelo nekoč. Saj človek kar verjeti ne more, da je nekoč v taki majhni hiški s samo tremi prostori živelo tudi več kot dvajset ljudi.

No, iz Krajinskega parka Kolpa pa smo se odpeljali v Podzemelj v gostišče Veselič, kjer so nam postregli z okusnim kosilom, ki nam je šlo res v slast. Pa še ena zanimivost: tudi natakarica je imela majčko z metuljčkom. Seveda, saj je Ivana, ki pridno kelnari v Veseličevi gostilni tudi članica črnomaljskih Metuljčic.

Dobrovoljni smo se po peti uri  razšli v želji, da se drugo leto dobimo v kateri drugi slovenski pokrajini. Za organizacijo letošnjega druženja smo bili na vrsti Belokranjci. Vse je lepo organizirala vodja naše črnomaljske skupine Darinka Klemenčič. Mislim, da ji je stvar dobro uspela, saj sem okrog sebe gledala same zadovoljne obraze. Preživeli smo lep dan. Tudi vreme nam je šlo na roko, saj ni bilo niti prehladno, niti prevroče .Skratka preživeli smo dan, ki nam bo ostal v lepem spominu.

Iva